top of page

TWIST BALL - NOVA DIMENZIJA NOGOMETNE ZABAVE

Updated: Jan 4


»Ime mi je TWIST BALL.

Sem zelo zabavna in izzivov polna miselna žoga s premerom 100 mm in težo 105 g.

S svojo inovativno zasnovo, izzivalnimi vzorci, sukanjem in prilagodljivostjo prinašam sveže navdušenje v svet žog ter igrač.

Zelo rada bi se podrobneje predstavila, vendar najprej dajem prednost tebi, ki si starejša, bolj izkušena in imaš veliko zanimivega povedati. «




»Iščemo obliko, ki je popolnoma simetrična po vseh smereh, vse točke na površini so enako oddaljene od središča, gre za geometrijsko telo …« Takole bi v osnovni šoli z uganko pričeli s predstavljanjem nove vsebine pri geometriji. Kljub močni želji zavzetega učitelja in ljubitelja matematike, da bo iz ust učečih se otrok izvabil pojem krogla, slednjega razžalostijo večglasni odgovori: ŽOGA!


Kdo bi zameril otrokom! Pa še kako prav imajo! Še kako dobro jo poznajo. Nikogar ni, ki je ne bi kdaj brcnil na vso moč ali pa zalučal v ugledan cilj.

Redki so, mlajši in starejši, ki bi jo mirno pustili ležati na tleh. Da se jim ne bi noga aktivirala v nihaj ali križ v predklon, da jo poberejo.


Žoga, ki je kroglaste oblike, je ena izmed najbolj osnovnih in raznolikih geometrijskih oblik in ena najbolj osnovnih in raznolikih športnih oprem. Njena velikost, teža in material se razlikuje glede na vrsto športa.

Njen izvor je težko določiti, saj so prve oblike krogel v zgodovini človeštva uporabljali v različne namene; že v prazgodovini iz naravnih materialov za igro, orožje, orodje ali okrasje, v antiki pa bi lahko bile krogle tudi že uporabljene za športne igre.


In seveda, tule me bo zaneslo v zgodovine nogometa in nogometne žoge.

Spodobi se, da si človek malce osveži spomin. Vse to sodi med priprave na veliki poletni dogodek ljubiteljev okroglega usnja.

Medtem, ko čakamo na srečo pri žrebu in lastništvo sedaj zgolj rezerviranih vstopnic za ogled prvih treh tekem slovenske reprezentance na EP 2024 v Nemčiji, pa prijeten sprehod med pomembnimi mejniki.


Nogomet je najbolj razširjena in priljubljena športna igra na svetu. Zaradi svoje prvinske igrivosti, dostopnosti, razumljivosti, čarobnosti in tudi tekmovalnosti je doma praktično na vseh celinah, v vseh državah, skoraj v vsaki vasi. Nikjer pa bolj kot v Evropi, kjer se klubski nogomet igra v najkakovostnejših ligah in pokalnih tekmovanjih na svetu.

Nogometna igra se je skozi zgodovino zelo spreminjala. Postajala je vse hitrejša, bolj dinamična in dovršena. S spreminjanjem pravil igre svetovna nogometna organizacija (FIFA) želi povečati dinamiko in napadalnost v igri (več zadetkov) ter »zaščititi« igro, še posebej v napadu (manj grobosti).

Danes so najboljši igralci tisti, ki nakazujejo najustreznejše taktične rešitve med igro, in trenerji se »učijo« od njih (Verdenik, 2006).

ZGODOVINA NOGOMETNE IGRE

Zgodovina nogometne igre sega v tretje tisočletje pr. n. št. Tako imenovanemu kitajskemu »rumenemu Kralju« Huang Tiu pripisujejo iznajdbo igre, ki se je imenovala ZU-Qui. Zu pomeni udariti z nogo, Qui pa je žoga. Ta igra je postala v času od leta 221 pred in do leta 618 po krščanskem štetju izredno priljubljena, kasneje je bila pozabljena.


Podobne igralne oblike udarjanja žoge kažejo tudi različne najdene podobe v antični Grčiji, pri Rimljanih in na Japonskem.

Grški »episkyros« se je razvil v rimski »karpastum«, zelo grobo igro, podobno 10 ragbiju.

V Južni Ameriki, pri Majih in Aztekih, je bila igra z žogo zadeva kulta, o čemer pa niso znana nobena pravila.

V srednjem veku in v začetku novega veka so bile znane »igre« v Angliji in Franciji, s ciljem tekanja in borbe za »žogo« (iz različnih materialov oblikovana krogla).

Po knjigi Antonia Skaina iz časa italijanske renesanse so v Firencah ob sodelovanju vsega prebivalstva igrali »nogomet« z nekoliko manjšo in lažjo žogo. Število igralcev je bilo različno, od 20 do 40 na vsaki strani. Razdeljeni so bili v štiri linije in vsaka je imela svoje ime glede na osnovno nalogo v igri. Vratar, ki so ga posebej imenovali, je edini smel igrati z roko.

Najverjetneje se je moderni nogomet razvil iz iger, igranih v tem času v Angliji, ki so se razvijale ločeno in neodvisno od tistih v Franciji in Italiji.

Nogometna igra, kakršno poznamo in razumemo danes, se je oblikovala leta 1863. V tem letu so sprejeli še danes veljavna osnovna pravila. 

»Nogometno združenje« se je tedaj ločilo od »trdega« ragbija, ustanovljena je bila Angleška nogometna zveza. Kljub uradno sprejetim pravilom jih nekateri še dalj časa niso upoštevali in so jih poenotili šele leta 1877. Najvažnejše spremembe pravil igre so bile: zmanjšanje števila igralcev na 11 (1879), spremembe velikosti igrišča in prepoved igre z roko (1871), dovoljena igra enega igralca z roko; rojstvo vratarja (1872), z vstopom Anglije v FIFO so angleška pravila morale uporabljati tudi druge članice (1906), sprememba pravila offside – nedovoljenega položaja (1925).

Ta sprememba je odločilno vplivala na razvoj taktike. Spremenila se je prostorska razdelitev igralcev, to je bil prehod s sistema 5 igralcev v liniji na WM-sistem.

Iz Anglije se je igra prenesla na kontinent po letu 1875, in sicer najprej na Dansko, Nizozemsko, Švico, Skandinavijo, Nemčijo in drugam.

Začetki nogometa na Hrvaškem so povezani z dr. Franjem Bučarjem. Kot odličen športnik je odšel na študij v Stockholm, kjer se je med drugim seznanil z nogometom. V počitnicah leta 1893 je z nogometom seznanil svoje prijatelje v Zagrebu. Po končanem študiju leta 1895 je na dveletnem tečaju seznanil z nogometom učitelje – tečajnike.

Z nogometom v Srbiji so začeli študentje, ki so študirali v Švici. Prvi klubi so bili ustanovljeni leta 1903. V Bosni in Hercegovini so z nogometom začeli leta 1908, v Makedoniji so se z njim seznanili leta 1908, prvi klub pa so ustanovili leta 1913.


Prav tako so splitski študentje (Fabjan Kaliterna, Lucijan Stella, Ivan Šakić, Vjekoslav Ivanišević, Vladimir Šore), ki so študirali v češki Pragi, zaslužni za ustanovitev splitskega Hajduka leta 1911.


Tudi v Srednjo Evropo, Madžarsko, Avstrijo, Slovaško in Češko je nogomet prodrl zelo zgodaj. V osemdesetih letih 19. stoletja so že ustanavljali nogometne klube; najprej v Pragi, na Dunaju, v Gradcu, v Budimpešti in drugod.

Leta 1904 so v Parizu ustanovili svetovno nogometno organizacijo FIFO.

Med prvo in drugo svetovno vojno, ko je Evropski nogomet počival, je začel cveteti nogomet v Južni Ameriki, s središčem v Buenos Airesu, kjer je postal izredno priljubljen. Med svetovnima vojnama je Mednarodna nogometna organizacija po 26 letih obstoja, leta 1930, organizirala prvo svetovno nogometno prvenstvo v Urugvaju. Sodelovalo je 13 ekip in zmagala je reprezentanca Urugvaja.

Po drugi svetovni vojni se je evropski nogomet spet postavil na noge in glavne lige so postale angleška, španska, nemška in italijanska.

Leta 1954 je bila ustanovljena evropska nogometna zveza UEFA, ki je postala odgovorna za evropska nogometna tekmovanja.

Zaradi velikega zanimanja ljudi za nogomet, so nogometaši so postajali vse bolje plačani.  


NOGOMET TUDI PRI NAS


Nekoliko kasneje kot pri naših sosedih je prišel nogomet tudi na slovensko ozemlje. Po eni strani iz Dunaja, glavnega mesta takratne avstro-ogrske monarhije, kamor smo po državni ureditvi takrat Slovenci spadali, po drugi pa iz Prage, s katero smo imeli izredno dobre kulturne zveze.

V področju srednjih šol na Slovenskem že kmalu po letu 1900 navajajo, da so dijaki zelo radi igrali »mejni in nemški nogomet«. Kasneje se je v teh poročilih pojavil »angleški« nogomet, naprej v Mariboru leta 1906, nato pa v Ljubljani, Gorici, Celju … Poleg dijakov so ga kmalu igrali tudi drugi mladi ljudje.

Leta 1919 so dijaki vseh srednjih šol v Ljubljani ustanovili dijaški nogometni klub Hermes. Nekako ob istem času smo dobili tudi klub v Trstu in Gorici. Velike zasluge za razvoj nogometa ima inž. Stanko Bloudek, ki je prinesel v Ljubljano prve nogometne čevlje, žogo in z dresi opremil ekipo Hermesa.

Leta 1911 so kot protiutež ustanovili prvi footbalski klub Ilirija. Posebne zasluge za razvoj slovenskega nogometa je pripisati tudi Eugenu Bettetu, kasnejšemu predsedniku Ilirije.

Prvo organizacijo, ki je združevala klube v Sloveniji, smo dobili 23. aprila 1920, ko je bila ustanovljena Ljubljanska nogometna podzveza (LNP).

Ob reorganizaciji športa je bila nato 29. maja 1948 ustanovljena Nogometna zveza Slovenije, ki pa je delovala v okviru NZJ s sedežem v Beogradu.

Po ustanovitvi samostojne slovenske države se je Nogometna zveza Slovenije osamosvojila in bila kot enakopravna članica 3. julija 1992 sprejeta v FIFO, svetovno nogometno organizacijo, 17. junija 1993 pa v UEFO, evropsko nogometno organizacijo (Elsner, 2004).


PRVA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA

Zgodovina Prve slovenske nogometne lige sega v leto 1991. Po osamosvojitvi Slovenije je bila pod okriljem Nogometne zveze Slovenije vzpostavljena enotna slovenska nogometna liga, v katero so bili vključeni klubi, ki so dotlej igrali v jugoslovanskih ligah. V prvi sezoni, ki se je pričela 28. avgusta 1991, je nastopalo 21 klubov. Prvi naslov prvaka v samostojni Sloveniji je osvojila SCT Olimpija.



SLOVENSKA NOGOMETNA REPREZENTANCA

Slovenija je odigrala prvo mednarodno tekmo leta 1992 v Talinu proti Estoniji. Po nizu prijateljskih tekem v prvih letih in neuspešnih kvalifikacijah za EP 1996 in SP 1998 je leta 1998 mesto selektorja prevzel Srečko Katanec, ki je v naslednjih štirih letih bistveno zaznamoval slovenski nogomet in vodil reprezentanco na dveh zaključnih turnirjih.

Uvrstili so se na EP 2000 in SP 2002.

Leta 2002 se je za slovensko reprezentanco začelo obdobje neuspehov.

Pod vodstvom Bojana Prašnikarja je Slovenija dosegla dodatne kvalifikacije za nastop na EP 2004, vendar izgubila proti Hrvaški.

Prašnikarjev naslednik je postal Branko Oblak, ki ga je zaradi slabih rezultatov v kvalifikacijah za SP 2006 zamenjal sedanji selektor Matjaž Kek. 

V tistih kvalifikacijah je Slovenija zasedla šesto mesto, veliki uspeh Keka in njegovih varovancev pa je sledil v naslednjih kvalifikacijah, in sicer za Svetovno prvenstvo 2010, ko je Slovenija v skupini 3 zasedla končno drugo mesto in se je uspela uvrstiti v dodatne kvalifikacije, kjer je premagala Rusijo in se uspela še drugič uvrstiti v glavni del svetovnega prvenstva.

Na prvenstvu je v skupini C osvojila tretje mesto s štirimi osvojenimi točkami in končala na skupnem 18. mestu. Na novi Fifini lestvici, objavljeni po koncu prvenstva, je bila Slovenija na rekordnem 19. mestu (prej 23. mesto).

Isto mesto je obdržala tudi v avgustu in septembru, 20. oktobra pa se je povzpela na 15. mesto in tako postavila nov mejnik v zgodovini slovenske nogometne reprezentance (Pridobljeno s svetovnega spleta, 2010).



Slovenska reprezentanca bo po 24 letih ponovno zaigrala na evropskem prvenstvu 2024. Izbrana vrsta pod vodstvom selektorja Matjaža Keka je v ponedeljek, 20. novembra 2023, z goloma Benjamina Šeška in Benjamina Verbiča v razprodanih Stožicah pred 16432 navijači dobila odločilno tekmo s Kazahstanom in potrdila preboj na prvenstvo stare celine. 



Slovenski nogometaši so imena tekmecev za skupinski del EP 2024 v Nemčiji izvedeli na žrebu, ki je bil 2. decembra 2023, ob 18. uri, v Hamburgu.

Žreb je Slovenijo razvrstil v skupino C, v kateri so se znašle še reprezentance Danske, Srbije in Anglije.


Recent Posts

See All

댓글


bottom of page